Za vso zgodbo Pasje tete se skriva mlada ljubiteljica živali, kateri več ljudi pravi, da je slovenska ”šepetalka psov”.
Moje ime je Kaja in med prijatelji sem znana, kot pasja teta ali tudi šepetalka psov. Ta dar sem definitivno podedovala po svoji mami, ki je že od otroških let veljala za pasjo mamico. No, na tak način sem jaz postala Pasja teta.
Prvič sem se srečala s psom, ko sem prišla s porodnišnice. Mami je imela že prej psa – srednjo pudlico črne barve, katere se le delno spomnim, ker je bila že v seniorskih letih. Pri mojih dveh letih je v družino prišla staro angleška ovčarka (bobtail) Deja. S to psičko je mami začela hoditi na razstave in tako sem že pri rosnih treh letih prvič bila na pasji razstavi. Tako, kot pudlja, je tudi bobteila zahtevno negovati. Vse to sem se naučila od moje mame, ki je to obvladala. Ona je razlog, zakaj delam, kar delam. Naučila me je ogromno o kinologiji in za mene je še vedno enciklopedija kinologije.
Svojega prvega psa sem si kupila pri 19ih letih, ko sem zaključila z gimnazijo. Ta vsem poznan lepotec je bradati škotski ovčar Gin, ki velja za enega najuspešnejših bradatih škotskih ovčarjev v Sloveniji. Z njim sem se naučila marsikaj novega, vključno z nego in razstavljanjem. Ker mi je delo šlo odlično od rok, so me začeli prositi za grooming in handling tudi drugi ljudje. Kar hitro sem se začela profesionalno ukvarjati z nego in razstavljanjem psov ter na splošno s kinologijo.
Po več kot 8 letih pridobivanja znanja iz kinologije in pridobivanja izkušenj, sem uresničila sanje in odprla salon za pse ter šolo razstavljanja psov. Pasja teta deluje tudi na izkušnjah iz biologije, saj sem leta 2017 uspešno magistrirala in postala magistrica biologije in ekologije z naravovarstvom.